Nekoč nekje

Mogoče kdaj in kje živeli so ljudje
Ki ni bilo jih strah
Pokazati roke v rokah

Mogoče kje in kdaj obstajal tak je kraj
Kjer je živel nekdo
Nekdo, ki bi mu mar bilo

Nekdo, ki bi zbral pogum, ki bi znal poljubiti
Z besedami in res hudo bi to počel
In bi mi pustil, da vase bi ga vzela
In ljubila bi

Ki bi me ujel, ki bi me pogrel
In me pijano bi objel, ko vrnem se domov
In mi dovolil, da pojem mu v postelji sredi noči
Nekoč, morda, nekje, nekdo…

Če je kje usoda naj udari, naj pokaže smer
Sreča je povsod, a je daleč, ko hodiš naokrog
Če je kje usoda naj udari, naj pokaže smer
Sreča je povsod, a je daleč, ko hodiš okrog

Mogoče kje in kdaj ti priznam, da imam
Zate pol srca
Da bi ti rada dala ga

Če bi zbral pogum, če bi znal poljubiti
Z besedami kot stokrat prej si to počel
A si jih pustil pri tisti, ki je vzela, a ljubila ni
Nekoč, morda, nekje s teboj…

Če je kje usoda naj udari, naj pokaže smer
Sreča je povsod, a je daleč, ko hodiš naokrog
Če je kje usoda naj udari, naj pokaže smer
Sreča je povsod, a je daleč, ko hodiš okrog

Če je kje usoda naj udari, naj pokaže smer
Sreča je povsod, a je daleč, ko hodiš naokrog
Če je kje usoda naj udari, naj pokaže smer
Sreča je povsod, a je daleč, ko hodiš okrog